Širimo znanje

Izgubljeno z govorom

Predavatelj: Tomaž Gubenšek

Kaj lahko storimo, da bo naša interpretacija sveža, sproščena in primerna za različne ciljne skupine?
Kako oblikovati, razvijati ter nadzorovati lastne govorne lastnosti?
In nenazadnje, kateri so konstitutivni elementi dobrega interpretativnega nastopa?

Predavatelj Tomaž Gubenšek, profesor na AGRFT in izjemen strokovnjak na področju govora je v predavanju z naslovom Izgubljeno z govorom podal dragocene vpoglede in številne praktične nasvete za uporabo v razredu. V predavanju se posveti različnim pristopom k oblikovanju govorne realizacije leposlovnega dela. Pozornost je usmerjena predvsem k razvijanju in spoznavanju tehnik, ki vplivajo na prozodične prvine interpretacije.

Priročnik z vajami najdete TUKAJ.

Sestavljanje jezikovnih testov in razčlemb neumetnostnega besedila – praktični prikaz

Predavateljica: Tanja Slemenjak, prof.

V predavanju vam je profesorica slovenščine in soavtorica priljubljene učne serije Barve jezika odgovorila na naslednja vprašanja:
• Kakšna je razlika med jezikovnim testom in razčlembo neumetnostnega besedila?
• Kdaj za preverjanje in ocenjevanje znanja uporabiti jezikovni test in kdaj razčlembo neumetnostnega besedila?
• Kako sestaviti jezikovni test, da bo vključeval vse taksonomske stopnje (tudi uporabno znanje)?
• Kako sestaviti razčlembo neumetnostnega besedila (od izbora izhodiščnega besedila do pomenske, naklonske, okoliščinske, jezikovne in metajezikovne razčlembe na vseh taksonomskih stopnjah)?
• Katere so nujne predhodne dejavnosti pri pouku, ki so pogoj za uspešno reševanje razčlembe neumetnostnega besedila?

Ali učno gradivo Na pragu besedila 1–4 (izdaja s plusom) ustrezno pripravi dijakinje in dijake na maturo iz slovenščine?

Predavateljica: dr. Martina Križaj

Dr. Martina Križaj, soavtorica učnega gradiva Na pragu besedila 1–4 (izdaja s plusom), vam je odgovorila na vprašanje, ki si ga verjetno postavi vsak od vas, ko izbira učno gradivo za jezikovni pouk: Ali to učno gradivo ustrezno pripravi dijakinje in dijake na maturo? Pri tem vas prav gotovo ne zanima samo to, ali bodo dijakinje in dijaki pridobili dovolj znanja za uspešno reševanje t. i. jezikovnosistemskih nalog v delu druge izpitne pole, temveč razmišljate o celotni maturi – tako o drugi kot o prvi izpitni poli pa tudi o ustnem delu. Zagotovo vsi dobro veste, katere zmožnosti in katero znanje dijakinj in dijakov preverjajo posamezni deli mature iz slovenščine; na tem spletnem srečanju pa si boste ogledali, v kolikšni meri učno gradivo Na pragu besedila 1–4 (izdaja s plusom) omogoča pridobivanje teh »maturitetnih« zmožnosti in tega »maturitetnega« znanja.